Že na začetku je treba poudariti – izpušni plini morajo izhajati zgolj na koncu izpušnega sistema. Mešanica, ki zgoreva v valjih, je sestavljena iz zraka in goriva (bencina, dizelskega goriva, plina), zato se molekule goriv, ki so ogljikovodiki, med zgorevanjem razgradijo, ogljik pa se veže s kisikom iz zraka. Pri tem nastaneta ogljikov monoksid (CO) in ogljikov dioksid (CO2), ki med drugim predstavljata največji delež izpušnih plinov. Ta plina sta brez barve in vonja, zato ju človek s svojimi čutili ne more zaznati. Torej sta človeku lahko še posebej nevarna, v višjih koncentracijah sta lahko smrtonosna, zato bodite v zaprtih garažah zelo pozorni. Izpušne pline (zlasti) dizelskih motorjev sestavljajo številne škodljive spojine dušikovih oksidov (NOx), ki nastanejo s kemijsko reakcijo dušika z molekulami kisika.
Gre za še eno okolju škodljivo kemijsko spojino, poleg tega pa so v izpušnih plinih še različni trdni delci in tudi vodna para, saj se na izpušnem sistemu kondenzira vlaga iz zraka. Vodno paro boste zlahka prepoznali, ker je praktično enaka kot tista, ki izhaja iz lonca vrele vode v kuhinji. Hitro se razprši, kar je zlasti pozimi običajen videz izpušnih plinov. Kot smo že omenili, je ostalo – pod pogojem, da motor avtomobila brezhibno deluje – nevidno. Kaj pa, če iz izpušnega sistema izhaja močan dim, ki ne izhlapi, ali sta njegova barva in vonj izrazitejša? Vsekakor je to prvi in zanesljiv signal, začetna diagnoza, da z motorjem nekaj ni v redu. Pojdimo torej po vrsti:
Bel dim – voda v valjih?
Močnejši bel dim, ki se pojavi pri zagonu motorja ali hitrem pritisku na plinski pedal, je zanesljiv znak, da je nekaj narobe. Če je bel dim gost in brez močnega vonja ter se ne razprši tako hitro kot vodna para, najprej posumimo, da je v valje prišla hladilna tekočina. Ko popusti tesnilo glave, lahko med mirovanjem motorja zaradi povečanega tlaka v hladilnem sistemu nekaj hladilne tekočine prodre v valj in ta začne med zgorevanjem izhlapevati. V tem primeru najprej preverite raven hladilne tekočine v ekspanzijski posodi, nato pa na pokrovu za nalivanje motornega olja poglejte, ali so na njem bele usedline ali belkasta pena. Hladilna tekočina namreč v takšnih primerih na stenah valjev pride v stik z motornim oljem in ker teh dveh tekočin ni mogoče mešati, se ločita in oborita. Ti trije simptomi z veliko verjetnostjo kažejo, da je čas za obisk servisa in menjavo tesnila motorne glave.
Modrikast dim – poraba olja?
Modrikast dim, ki se vije za vozilom in ob dodajanju plina postane intenzivnejši, kaže na vstop olja v izpušni sistem. Moder dim ima običajno zelo močan, neprijeten vonj, kar imamo tudi večkrat priložnost zavohati, če vozimo za nekaterimi starejšimi in slabo vzdrževanimi vozili, ki jih srečujemo v vsakdanjem prometu. Poleg tega da je med delovanjem motorja tak dim vedno zaznaven, je najbolj opazen pri pospeševanju s semaforiziranih križišč, njegova gostota in količina pa sta sorazmerni z vsebnostjo olja. To je zanesljiv znak, da je poraba olja dosegla kritično raven in da batni obroči ne tesnijo več dobro, zato olje vstopi v zgorevalno komoro in tam zgorijo. Vozilo, ki ga spremlja oblak modrega dima, močno onesnažuje okolje, zato ga je treba takoj izključiti iz prometa. Poleg povzročanja okoljskih težav vozilo z opisanimi simptomi izgubi znaten del moči, saj nima ustreznega kompresijskega razmerja v najmanj enem valju. Torej gre za znatno zmanjšanje celotnih zmogljivosti, zato temu praviloma sledi »generalka«. Žal tukaj pride tudi do vprašanja, ali se takšno popravilo sploh izplača, saj gre za zelo obsežne posege v motor.
Črn dim – slabo zgorevanje?
Črn dim je še zlasti značilen za dizelske motorje in kaže na prekomerno prisotnost saj v izpuhu. Mogočih je več scenarijev, saj lahko nastane zaradi napak v sistemu za čiščenje izpušnih plinov ali slabšega zgorevanja zaradi nepravilnega razmerja med gorivom in zrakom. Možen je še tretji vzrok, ki ga je mogoče namerno povzročiti, in to je slabo ali nestrokovno »friziranje« motorja. V tem primeru so med drugim poskušali moč motorja povečati z večjo količino vbrizganega goriva. Zaradi tega nastane preveč saj in zato imajo takšna vozila pogosto sajast ves zadnji odbijač. Poleg tega pri takšnih nestrokovnih posegih pogosto manipulirajo z ventilom EGR in drugimi elementi za nadzor in čiščenje izpušnih plinov ali pa ventil EGR celo odstranijo. To nastajanje črnega plina še dodatno poveča. Če je vozilo nastavljeno po tovarniških normah, je treba najprej posumiti o ustreznem delovanju ventila EGR in filtra trdnih delcev. Pri teh sistemih bi moral procesor za delovanje motorja vsekakor ugotoviti napako v njihovem delovanju in to signalizirati z opozorilom na okvaro, v nekaterih primerih pa celo omejiti moč motorja (tako imenovani safemode). Če gre za okvaro vbrizgalne šobe, ki pušča ali dozira veliko količino goriva, je procesor ne bo takoj zaznal. Povečana količina vbrizganega goriva neizogibno povzroča črn dim, zato bodite pri nakupu rabljenega vozila zelo previdni. Če sumite na improvizacije v sistemu za čiščenje izpušnih plinov, ki jih je prodajalec naredil, da bi se izognil zamenjavi dragih komponent, obiščite servisno delavnico, ki ji zaupate, in zadevo podrobneje proučite, da ne bi kupili mačka v žaklju.
